Banka Slovenije: trg v 2026 ne pričakuje dodatnih nižanj obrestnih mer

Po včerajšnji monetarni odločitvi Sveta ECB, ki je obrestne mere v evrskem območju še četrtič zapored pustila nespremenjene, je namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc v izjavi za javnost zapisal, da bodo nadaljnji koraki še naprej osnovani na osnovi inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike.

Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, ostaja pri dveh odstotkih, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,4 odstotka.

Svet ECB se je seznanil tudi z novimi gospodarskimi napovedmi, ki za evrsko območje napovedujejo nadaljevanje zmerne rasti gospodarske aktivnosti in stabilizacijo inflacije okoli inflacijskega cilja dveh odstotkov. V Banki Slovenije bodo po Dolenčevih besedah napovedi za Slovenijo objavili v začetku prihodnjega tedna.

Inflacija v evrskem območju bo po napovedih letos v povprečju znašala 2,2 odstotka. V letih 2026 in 2027 se bo zaradi negativnega prispevka energetske inflacije znižala na 1,9 oziroma 1,8 odstotka. Leta 2028 bo energetska inflacija zopet malce pospešila zaradi uvedbe novega sistema trgovanja z emisijami ETS2, znašala naj bi dva odstotka, je povzel Dolenc.

Rast gospodarske aktivnosti v evrskem območju je robustnejša od pričakovanj, v tretjem četrtletju je znašala 0,3 odstotka. V zadnjem četrtletju kaže na upočasnjevanje, nato pa pri ECB znova pričakujejo krepitev rasti, zlasti na račun krepitve realnih dohodkov gospodinjstev, večjih državnih naložb v obrambo in infrastrukturo ter ugodnejših pogojev financiranja. Letos bo gospodarska rast predvidoma 1,4-odstotna, prihodnje leto naj bi se upočasnila na 1,2 odstotka, nato pa znova pospešila na 1,4 odstotka v 2027 in 2028. Krepitev se pričakuje tudi na trgu dela.

Razpoloženje na trgu

Zaradi pozitivnih makroekonomskih podatkov v evrskem območju so od oktobrskega zasedanja Sveta ECB narasle zahtevane donosnosti na vrednostne papirje, a pogoji za financiranje ostajajo zgodovinsko gledano podporni, je izpostavil Dolenc. “Tržni udeleženci so povsem izničili pričakovanja glede dodatnega znižanja ključnih obrestnih mer ECB in tekom leta 2026 ne pričakujejo sprememb. Makroekonomska odpornost evrskega območja kljub zvišanju zahtevanih donosnosti ohranja premije za tveganje segmentu državnih in zasebnih obveznic nizke. Tudi volatilnost na trgu državnih obveznic ostaja zgodovinsko gledano zelo nizka,” je dejal.

Na delniških trgih so po besedah namestnika guvernerja vlagatelji pozitivno razpoloženi, čeprav so bolj pozorni na dogajanje v ameriškem sektorju visoke tehnologije in visoke naložbe v umetno inteligenco.

“Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bo še naprej odločalo na vsaki seji posebej,” je dejal Dolenc.